Zakaj inflacija v Sloveniji pada počasneje kot v EU?

Inflacija ne upada enakomerno

Ko je Eurostat februarja 2024 objavil mesečne podatke o inflaciji, je bila razlika med Slovenijo in povprečjem evroobmočja znova opazna: EU je bila pri 2,6 %, Slovenija pa pri 3,9 %. Na prvi pogled se zdi, da gre za neznačilno zamudo, toda ekonomisti opozarjajo, da gre za strukturni pojav, ne za začasno odstopanje. Ključen dejavnik je sestava košarice, ki jo SURS uporablja za merjenje cen: hrana, ki v slovenskem merilu tehta več kot v zahodnoevropskih državah, je bila v letu 2023 med evropsko najdražja, delno zaradi sušnih sezon in delno zaradi tržne koncentracije v prehrambni maloprodaji. Poleg tega so stroškovni pritiski v storitvenem sektorju ostali visoki – plačna rast, ki je bila v letu 2023 med višjimi v EU, se je v cene prenesla z zamudo, ki jo zdaj čutimo pri frizerskih storitvah, restavraci­jah in vzdrževalnih delih. Domače povpraševanje je ostalo robustno tudi pri višjih obrestnih merah, ker velik delež slovenskih gospodinjstev nima variabilnih hipotek v enaki meri kot, recimo, Finci ali Nizozemci. Posledica je, da transmisija monetarne politike ECB v slovensko potrošnjo deluje počasneje. To ne pomeni, da inflacija ne bo upadla – ampak da bo pot daljša in morda bolj neprijetna za tiste segmente gospodinjstev, ki večji delež dohodka namenjajo hrani in storitvam.

Kaj to pomeni za vaš proračun

Za povprečno slovensko gospodinjstvo z dvema zaposlenima in dvema otrokoma pomeni vztrajnejša inflacija konkretno erozijo kupne moči, ki je statistike agregiranega BDP ne pokažejo. Banka Slovenije ocenjuje, da so realni razpoložljivi dohodki v letu 2023 ostali praktično nespremenjeni kljub nominalni plačni rasti – dobitek pri plači je večina gospodinjstev porabi za dražje košarice v supermarketih. Politični odziv bo omejen: vlada je sicer podaljšala nekatere ukrepe za omejitev cen energentov do sredine 2024, a strukturnih vzrokov inflacije s fiskalnimi intervencijami ne more odpraviti. Edini učinkovit mehanizem ostaja monetarna politika ECB, ki pa jo Slovenija deli z 19 drugimi državami in nima možnosti prilagajanja. Bralcem svetujemo: primerjajte cene med trgovci, premislite o prilagajanju strukture nakupov in bodite pozorni na naslednje ocene Banke Slovenije, predvidene za junij 2024.